NAROČI SE NA OBVEŠČANJE

Vpiši svoj mail in bodi na tekočem z novimi objavami na mojem blogu!

Vejer de la Frontera

Po prenočitvi v Rondi smo se odpravili na pot proti naši naslednji destinaciji. Še zadnjič smo se zapeljali po najvišjem “Novem mostu” v Rondi čez stari del mesta in se po čudoviti pokrajini peljali naprej proti morju.

Vmes smo se kar nekajkrat na hitro ustavili in občudovali razglede. Za belo mestece Cesares pa smo se odločili, da si ga moramo bolje ogledati. Privoščili smo si kavico in nato sprehod do vrha hriba, kjer se nahaja grad z arabskim obzidjem. Zraven je v skalah na vrhu hriba umeščeno tudi eno najlepših pokopališč, kar sem jih kdajkoli obiskala. Duše si tukaj res spočijejo s krasnimi razgledi na dolino.

Nameravali smo potegniti do Gibraltarja, vendar je na žalost družina Petek pozabila doma potne liste (Gibraltar je pod Anglijo) in tako smo morali poiskati neko drugo opcijo.

Nismo se prav dosti sekirali, bomo prišli še enkrat. 😊 In tako je vse potekalo ” skoraj” po planih. Krenili smo protI Tarifi – obalnem mestu, ki je hkrati najjužnejša točka Evrope. In tako sem obkljukala še eno… Bila sem namreč že na najjužnejši točki Afrike, Azije, Amerike in sedaj še Evrope.👌

Sprehodili smo se proti točki, se ustavili med 30m “nasipom” med Atlantikom in Mediteranskem morjem (ki vodi do otoka Las Palomas), šli v Maroko (s prstom) in si privoščili pivo na plaži. Pihalo je tako močno, da je privabo vse kajterje na plano in zato so naše fotke še toliko bolj simpatične.

Počasi smo se premaknili v počasno mestece Vejer de la Frontera, kjer se čas let ustavi. Naš apartma je bil tokrat res “rustikalen” bi lahko rekli, tako nekako kot celo mestece. Fantoma ni bil preveč všeč, smo pa imeli vsaj velikansko teraso s pogledom na celotno mesto.

Za večerjo smo našli prijetno maroško restavracijo, ki je bila zame osebno pravi balzam za moje prehranjevanje. Moram reči, da nad špansko hrano nisem niti malo navdušena. Kot prvo mi njihov urnik niti malo ne leži, saj jedo večerje po 21.uri ali še kasneje. Drugo, vrh glave imam že patatas bravas (pečenega krompirja), ki je velikokrat edina veganska stvar na meniju… Tako sem si v maroški restavraciji La Califa naročila tajin.

Leave a Reply

Follow

Get the latest posts delivered to your mailbox:

%d bloggers like this: