DAN 1:

Jambo maj frend!

Jeeeej danes je dan za kajtanje! Končno. Veselila sem se že od vsega začetka, ko sem izvedela za to potovanje, to noč nisem mogla spati in zjutraj sem vstala že zelo zgodaj od navdušenja…

Sprehodila sem se do plaže, kjer so afriške ženske in otroci že pobirali alge s plaže… Izgubljeni masaji so se počasi zbirali na zbirnem mestu in skakali ter opazovali turiste (v tem primeru mene). Moram priznati, da sem mislila da bo vzhod otoka bolj turističen in razvit, vendar sem se motila. Taksisti na tem mestu zelo slabo govorijo angleško, zelo redke so trgovine in vse ceste razen glavno so kozje potke. Masaji se prosto sprehajajo po plažah in niso ravno ne-nadležni. No nekateri so čisto okej, spet drugi so vsiljivi… V Stonetownu smo se počutile 100% varne. Turistična plaža Paje je kul, vendar okolica ni ravno prijetna za turiste.

Na zajtrk smo odšle ob 8h. Naročile smo sadje, palačinke, jajca, mafine in se napokale do sitega. Danes seveda potrebujemo moč za kajtanje! Malo smo posedele v restavraciji, opazovale masaje in domačine na plaži ter se odločale kaj bi počele do 12h. Na koncu smo se sproščale in relaxirale kar v hotelu dokler nas ni prišel iskat naš voznik. Vse kar je znal povedati je bilo: “Yes, yes!”. Zelo obetavno. Peljal nas je v 5-minut oddaljeni Paje, seveda v kitesurf center. Vse navdušene in entuziastične smo priskakljale na plažo… Tam pa sapa, bolj rečemo sapica.

Včerajšnji razgled na turkizno morje in destine kajterjev in padalc v vodi je bil majka proti praznini, ki smo jo zagledale danes. Oh, torej nič kajtanja danes?

Menedžer centra nam je rekel, da naj pridemo nazaj okrog 2h, 3h, ko naj bi začelo pihati. Fino. Usedle smo se v lokalček in čakale. In okusile pravo kajtrsko življenje – čakanje na veter. Ker je izgledalo kot da danes ne bo nič, smo vprašale ali bo sploh danes tečaj izveden… V centru so nam povedali, da je morda zdaj že prepozno za začetek in da naj pridemo jutri, saj se namreč pogoji naj ne bi izboljšali.

Čakale smo do 15h in postale zelo lačne. Zato smo se prestavile v bližnjo restavracijo in naročile kosilo. Ne boste vrjeli točno 15.20 je začelo na polno pihat. Sicer je izgledalo bolj kot opozorilo na nevihto, vendar vsi kajterji so začelo vleči ven svoje dile, trapeze, štrike in napihovati kajte. V roku 15-h minut jih je bilo polno morje… Waaaaau!

Našega kosila pa od nikoder. Pole, pole bi rekli domačini in po eni uri smo končno dobile kosilo… S priokusom mivke, saj je pihalo kot da nas bo odneslo! Zelo okusno, pa afriško in poceni. Lajkam.

Takoj smo plačale in z upanjem, da nam uspe ujeti še kaj vetra šle do inštruktorja… Izkazalo se je, da je žal že odšel domov, ker smo prestavili na jutri. Damn!

Jah nič, Urša je odpakirala svoj kajt in osnove sem se naučila pri opazovanju in pomaganju njej… Teorijo pa itak že obvladam iz svojih zapiskov in youtuba. ? No in tako je izgledal preostali del popoldneva. Malo sem slikala, občudovala barve morja, se navduševala na kajtanjem, pomagala pri opremi,…itd.

Sonce je zašlo in počasi so kajterji prihajali iz vode. Pospravili smo opremo, še malo posedeli in poklicali taksi do hotela.

 

Ko smo prispele v hotel, smo šle pod tuš in nato na večerjo v hotelsko restavracijo. Bilo je zelo okusno, mnjami. Še malo smo se podružile ob enki in kozarcu sangrije, nato pa počasi v posteljo. Jutri pa resnično upam, da začnem kajtat – zares!!

Dan je bil zelo poln in zanimiv, jutri pa vrjamem, da bo še boljši in predvsem vetroven!!

 

DAN 2:

Danes pa bo. Veter namreč. Napovedi so dobre, tako da samo še držimo tačke, da se izpolnijo. To so bile danes prve moje misli, ko sem se zbudila. Vstala sem okrog 6.30, se oblekla in šla malo tečt po plaži (glede na to, da so punce želele na zajtrk ob 9.30, sem nekako morala izkoristiti čas). Sonce je bil že zgodaj močno, sapica pa me je prijetno hladila. Kilometre dolga prazna plaža, samo zame. Srečala sem le par turistov, otrok in masajev. Ni ravno Gradišče, ampak tudi tole ni bed. Predvsem pogled na bele plaže in leskatajoče morje, zmaga!

Ko sem prišla nazaj v hotel, je že dišalo iz restavracije po dobrotah za zajtrk. Skočila sem pod tuš, malo poležala ob bazenu in punce so prišle kmalu na zajtrk. Kot vsak dan, obilen zajtrk. Danes sem pojedla kar 3 krožnike sadja, saj potrebujem moč za današnje kajtanje. ? Po zajtrku je bil čas za relaksacijo in plavanje v bazenu. Voda je prijetno osvežilna.

 

S taksijem smo bile dogovorjene ob 12h in ker je malo zamujal, smo se prestavile pod streho šole, kjer imajo otroci iz vasi pouk. V petih minutah so se otroci zbrali okrog nas, opazovali in vadili svojo slabo angleščino.. Naredili smo par fotk, selfijev, na koncu pa udarili še petko in smo šle.

Prišle smo na vetrovno plažo in takrat smo vedele, da se začenja. ? Najin inštruktor, majhen, švohcan, tipičen Francoz (v nadaljevanju Frenči) naju je že čakal poln idej in predlogov… Ne saj se hecam, je bolj pasiven inštruktor, z nenormalno čudnim naglasom, da ga komaj razumeš. Res sva pa zadele terno! Mogoče pa  jutri dobiva kakšnega drugega, glede na to da so bili včeraj nekateri na dopustu. No in Frenči si je zmislil, da se najma pridružita še dva Francoza, tako da smo imele polovico tečaja v francoščini.

Obolela bi, resno, ampak na srečo je imel pomočnika (ker sam ni sposoben), domačina Hasana, ki tudi kajta in je veliko boljši učitelj. V tem letu namerava narediti licenco inštruktorja in res sem vesela, da smo imela njega zraven. Ker se je malo bolj posvetil učencem, kot pa Frenči.

Uglavnem začeli smo s predstavitvijo kajta, postavitvijo, namestitvijo štrikov, spoznavanjem safety-jev (varnostnih zaklopk)… Že takoj v prvih 10-minutah sem jim naredila izgubo, ker mi je iz mastnih rok spolzel karabin za safety (velik cca.6cm!). V trenutku, ko sta se Francoza premaknila, da bi ga našla je izginal. Ta mivka je res živi pesek!

Nato je sledila vaja z malim kajtom, namenjena da začutiš kako kajt sploh deluje. Na začetku mi ni šlo tako dobro, saj sem bila preveč agresivna in hitra, vendar sem kmalu pogruntala sistem.

Nato smo šli v vodo z velikim (pravim) kajtom velikosti 8. To je neka sredinska velikost, za katero mora kar dobro pihati. Vsi smo probala in vadili. Zraven pa se seveda tudi na polno zabavali. Problem je, da začetniki nimamo občutka in velikokrat se nam je zgodila, da ti kajt zdrsne v  pozicijo, ko ima največjo moč… Kaj se zgodi? Mene in Frenčija je potegnilo za 10m naprej. Revež mali me žal ni mogel zadržati zadaj. Bilo je smešno, pomoje sem ga v vodi vsaj 30x pohodila in brcnila.

Vaja pri Hasanu mi je bila veliko bolj ušeč, delala sem osmice in ker je res dober učitelj nisem naredila nobene napake. Na koncu mi je pustil, da sem sama hodila in pilotirala kajt. Ni bed!

Na koncu smo poskusili še body dragging (zanimivo lekcijo, kako se s kajtom povlečeš na drugo stran morja). Prišle smo iz vode, počistile opremo in šle na kosilo. Tam kot včeraj. Bilo je okej, razen čakanja…

Začelo je še bolj pihati, malo nas je začelo zebsti, saj smo bile čisto mokr. Poklicale smo taksi in se odpeljale v hotel. Ko nas je odložil, sem pogruntala da sem pozabila hotelsko brisačo in kratke hlače na klopci v kitesufr centru. Bravo Kaja! Klicali smo, vendar se ni nihče oglasil, zato resnično upam, da me bodo jutri počakale tam.

Stuširale smo se, se preoblekle in šle v hotelsko restavracijo na koktejl. Od utrujenosti smo kmalu odšle samo še spat. Sonce, veter in kajtanje nas je kar dodobra izčrpalo….

 

DAN 3:

Celo noč sem spala kot ubita, pomoje se še premaknila nisem… Kajtanje te res malo zmatra. Vendar sem vseeno ustala zgodaj in šla na tek po plaži. Danes je bila gužva! Pa ne tekačev, ampak domačinov. Oseka je bila res velika, segala je vsaj 20m nižje kot ponavadi… Predvsem ženske in otroci so se sprehajali po razmočeni mivki in nabirali alge, kopali luknje, vrtali s palico. Zanimivo jih je bilo opazovati.

Po tuširanju smo šle na zajtrk in danes sem dobila res kraljevski krožnik poln sadja. Mnjaam. Že tretji dan natakarju ni bilo nič jasno, ker jem samo sadje. Si misli, čudakinja!

Ponovile smo vajo od včeraj bazen – taxi – plaža. Z eno razliko, da danes spet ni nekaj ful pihalo, ko smo prišle na plažo. Počakati smo morale kar 2uri, da se je veter malo  okrepil in šli smo v vodo.

Danes smo se učili kako se s kajtom povleči na eno stran ali drugo, če izgubiš dilo, kako zaštartati… Jutri pa bo dan d, saj začnemo z dilo! Jeeej!

Po kajtanju smo bile seveda lačne, zato smo pospravile vse stvari in odšle v restavracijo zraven kite centra. Bilo je zelooo okusno. Naročile smo padthai in resnično sem se počutila kot da sem na Tajskem. Za na koncu še ogromen krožnik sadja za piko na i.

Pomočnik inštruktorja Frenčija nam je poklical taxi, ki nas je zapeljal do hotela. Še pod tuš, kakšna pijačka in počasi v posteljo. Vse smo bolj kot ne skurjene od sonca in vetra, jutri pa začnemo že ob 9h. Tako, da samo še lahko noč!

 

DAN 4:

Uf. Danes je bil dolg dan. S Tajdo sva vstali že ob 7.30, saj sva morali pojesti zajtrk še pred prihodom taksista, ki naj bi prišel 8.30. Za zajtrk seveda trije krožnika sadja, da si naberem moči za kajtanje.

Šli sva na parking počakat taksi, vendar ga po 15min še vedno ni bilo… Preverili sva na recepciji in hotelir je poklical voznika. Baje naj bi se mu predrla guma in zato žal ni mogel povedati kdaj bo prišel po naju. Krasno! Ura je bila 8.50, midve pa tečaj ob 9h. Na srečo sta dečkota iz bara ravno skočila v Paje v nabavo in sta naju sproti odložila… Nisva zamudile več kot 15min na srečo!

 

Najin Frenči je bil že pripravljen (začuda!) in kljub rahli sapici smo šli v vodo. Mislim da edini + še par učencev. Res mi ni bilo jasno kako bomo v takem speljevali! Ampak smo začeli. Težko je bilo, predvsem zato, ker je bil veter “prešvoh” in nama je kajt padal skos v vodo… Predno sem ga zopet spravila v pogon, uf sem se kar namučila! Potem pa: Kajt na 12, potem na 1, osmicaa do 10, dilo gor, potegni noge k sebi, vstani, pritisni, zravnaj sprednjo nogo, pazi na kajt, osmica, 10ka… Uf. Upam da vam je postalo malo jasno, da to niti slučajno ni lahko. Misliti moraš na 100 stvari hkrati (na srečo sem ženska?)! Na začetku sem spila več vode kot na maratonu… Potem pa mi je počasi uspevalo in speljala sem in se peljala 3m! Jeeej!

Na srečo smo po 2h urah končali, ker sva bilo s Tajdo že čisto ožgani. In rahlo utrujeni. Sledilo je lenarjenje na plaži…

Nato smo šle na kosilo… Ja same tri, Daša si je danes vzela “frej” dan in ostala v hotelu! Sonce se je počasi začel skrivati za palme in veter je pojačal… Poklicale smo taksi in kot vedno nanj čakale (pre)dolgo. V hotelu smo se osvežile, šle na skromno večerjico v hotel in nato… Spat. Ker smo spet zakurjene od sonca, da kr žarimo.

DAN 5: