NAROČI SE NA OBVEŠČANJE

Vpiši svoj mail in bodi na tekočem z novimi objavami na mojem blogu!

Nungwi, The Rock

Danes vetra ne bo. Vsaj taka je bila včerajšnja napoved. Zato smo se odločile, da gremo na izlet, namesto da bi poležavale cel dan v hotelu.

Zjutraj sem šla malo jogat po obali, ki je bila zopet polna domačinov… Vsi so me že ob 7h zjutraj navdušeno pozdravljali Jambo! Jambo!

Tuš in okusen ter obilen zajtrk za krasen začetek dneva.

Taksist nas je pobral 10.30 pred hotelom in čakala nas je 1,5 urna vožnja do mesteca čisto na severu otoka – Nungwi. Med vožnjo smo opazovale opice iz Jozani forest-a, govedo, ki je prečkalo cesto, domačine…. Vožnja je minila kar hitro, še predvsem zato ker smo malo vmes podremale.🙂

Po grozni, luknjasti, na pol makedamski cesti nas je taksist dostavil na plažo. Glede na opevane lepote Nungwi-ja smo po pravici povedano pričakovale več! Vreme je bilo oblačno, tako da tudi voda ni bila tako lepe turkizne barve kot v Pajetu. Povsod še več tečnih masajev in prodajalcev. Sprehodile smo se po plaži in se zleknile pod palmo.

 

Ko smo se odločile, da imamo dovolj poležavanja, smo odšle na pijačko v fensi hotelčič. Privoščile smo si smuti, par fotk in šle še malo v šoping. Taksist je bil točen in nas pobral na uro. Odpeljali smo se proti hotelu. Ker je bil prijazen dečko, nas je peljal še po SIM kartico, da se bomo lahko same dogovarjale s šoferji in klicale džabe tukaj v Tanzaniji.

Nahecale smo ga, da nas pelje še na pijačko v slavni The Rock, restavracijo sredi morja, ki stoji na skali… Včasih se da do nje priti peš, ko pa je plima pa te do nje peljejo s čolničkom. No me smo se tja vseeno peljale kar s čolničkom, čeprav voda ni bila ravno globoka.

Za nazaj smo se pa kar sprehodile, saj se nam je malo že mudilo nazaj k taksistu. Na skali pa nič posebnega, par tečnih kelnarjev, ki nas niso hoteli sprejeti, ker nismo imele rezervacije. Naredile smo par fotk in to je bilo to.🙂

Prišle smo v hotel in si zaželele malo drugačno hrano, zato smo se po plaži sprehodile do restavracije Helwa, ki je izgledala… Pač afriško. Čakale smo na hrano več kot 1 uro! Pole pole bi rekli… Ampak me smo bile obupane, lačne po celem dnevu. Z Uršo sva šle po temi iskat nazaj v hotel Enko, da smo si vsaj malo skrajšale čas.

Po eni uri smo končno dobile, nič posebnega. Tukaj ne bomo več prišle. Sploh pa ne po tem, ko nas je lastnica tako čudno pogledala, češ a ste prišle same?? Peš?? Smo ji razložile, da imamo blizu hotel. Pa se je oglasila turistka za sosednjo mizo, da naj ne hodimo same, ker ponoči ropajo turiste, z veliikim nožem! No krasno, o tem nas je že opozarjal hotelir, zakaj hudiča smo šle po temi… No sicer nismo vedele, da bo trajalo do teme. Na srečo nam je lastnica posodila domačina, ki nas je pospremil skoraj do hotela. 100m pred njim pa smo tekle šprinte, kot bi nam šlo za življenje. No v temi vsekakor ne bomo več hodile same.

V restavraciji smo se vse prestrašene ustavile še na palačinkah in sadni solati, nato pa še par partij Jungle speeda in spat.
Še en teden uživancije! 🙂

 

 

Leave a Reply

Follow

Get the latest posts delivered to your mailbox:

%d bloggers like this: