Čeprav sem bila utrujena, sem se zbudila ob 7h. Ker je bil Jure še koma, sem se oblekla v športno opremo in šla sprobat fitnes! Cel fitnes samo zame. Dva velika ekrana z MTV muzko, veliko opreme – superca! Po fitnesu pa še skok v bazen. Okrog pol 10h se je končno prikazal tudi Jure in potem sva se počasi odpravila na zajtrk (beri trgovina), nato pa novim dogodivščinam naproti!

Odločila sva se, da greva najprej v šoping v Mall, na ogled Burj Khalife, da se izogneva najhujši vročino in nato za pol dneva na plažo, jeeeej končno morje!!

No, pa da malo razjasnim kako je v Dubaju, da boste lažje razumeli. Dubaj je ogromen, ampak mislim res ogromen. Samo, da si zamisliš da greš nekam z metrojem, moraš vedet, da ti par prehojenih kilometrov ne uide. Šoping center je velik, da prideš do tja iz metroje traja 20min – po tekočih trakovih. In če malo razmisliš, kamorkoli greš ti pot vzame ogromnooo časa!

Prišla sva v center ok. 12h, po parih trgovinah sva se naveličala in se odpravila na Burj Khalifo… Ampak ker je Jure pozabil očala, sva to prestavila na sredo! Nič hudega, več časa za plažo.? Na hitro sva pojedla kosilo v centru, jaz neki kitajsko (nikol nikjer drugje več kot v Grosuplju!), Jure pa hamburger.

Potem sva se odpravila iz centra – na metro – na tram – na… No malo sva narobe preračunala razdaljo in mislila, da je plaža čisto blizu… Uglavnem ni bila! Hodila sva 1uro ali več, ob glavni cesti… Na najinu levi sva vseskozi videla plažo, vendar je bila zavarovana s privatnimi bogataškimi ogromnimi lastninami… In sva dojela, da je do najinega jadra (plaža pri Burj Al Arabu) še mnogo prehojenih km! Po naveličani hoji po soncu (Jureta je malo zapalilo) in razmišljanjem zakaj hudiča nisva šla še na bus ali taxi, sva tam okrog 18h končno prišla!

Sonce je že zgubilo svojo moč in zašlo 18.45! No kaj čmo, sva pa usaj ujela še enega lepših sončnih zahodov! Tukaj v Dubaju, ko sonce zaide, se nenormalno hitro stemni, tako da sva malo čez 19.uro že pakirala stvari in šla v lov za busom. In sva ga našla, kmalu za vogalom. Pot je bila spet dolga bus – tram – metro, vmes še sto tekočih stopnic in predorov.

Pozno sva prišla v hotel in tako je bilo tega dneva prehitro konec!