Pozdrav iz Watamuja!

Danes sva se zbudila v mehki puhasti postelji v hotelu nad mestom Nairobi. Budilka je zopet zvonila že pred 6. uro zjutraj, saj sva morala spakirati, pojesti zajtrk in se odjaviti iz sobe pravočasno, da ujameva let za Malindi.

Zajtrk (vsaj zame) je bil kot iz sanj! Točno tako sem si ga vedno predstavljala in bil je dobeseno verjetno najboljši v mojem življenju! Pa čeprav že navsezgodaj zjutraj, pol ure po tem, ko sem si umila zobe! (Ne maram okusa zobne paste pri zajtrku! ?)

Hotelski taksi naju je odpeljal na letališče, kjer sva se po kratkem čakanju vkrcala v prikupno rozasto letalo s propelerjem Jambojet. Let iz Nairobija do obmorskega kraja Malindi je minil prej kot v eni uri in razgledi so bili osupljivi!

Presenečena nad majhnostjo in skromnostjo letališča, sva se odpravila na lov za matatujem, ki je najcenejši javni prevoz v Afriki… Seveda sva se po parih desetih minutah hoje po soncu, odločila za taksi in seveda plačala preveč. Vedno ista zgodba! ?

Med vožnjo sem opazovala samo “mesto”, vso prašno in rjavo. Edina razlika je ta, da je obmorski del Kenije pretežno muslimanski, zato so džamije na vsakem koraku.

Najin resort Lily Palm se nahaja v Nacionalnem parku Watamu, ki je pravi zaklad koralnih grebenov in živih bitij. Tudi kamel! ?

Sobe so zelo lepe, čeprav je bil afriški stil najprej kar precejšen šok po Radissonu s petimi zvezdicami. Hotel je ogromen, dobro varovan in ima velik bazenski kompleks, kjer sva preživela večino popoldneva. Animatorjem na bazenu danes nisva posvečala posebne pozornosti, saj nama je ležalnik bolj ustrezal.

Vmes sva si privoščila le kosilo v hotelski restavraciji in seveda brez piva ni šlo! ?

Plaža je javna, kar pomeni, da ni ravno varna in “beach boys-i” (t.i. plažni dečki) so na vsakem koraku. Naredila sva le korak z levo nogo čez vrata hotelskega kompleksa (ki jih straži varnostnik), že je bilo okoli naju vsaj 5 domačinov, ki so prodajali ekskurzije, taksije, safarije, itd. Oba sva se strinjala, da se jih bova znebila le, če nekaj kupiva in tako imava že jutri v planu izlet! In zopet zgodnje vstajanje!

No tako, vsaj naslednje pol ure sva se mirno in sproščeno sprehajala po plaži, kjer je očitno sušenje “trave” veliki hit. Opazovala sva otroke, ki so igrali nogomet in kamele, ki so tekale po plaži.

Seveda mimo prodajalcev spomnikov ni šlo, vendar sva obljubila, da se še vrneva! Teh možakarjev se je res težko otresti.

Stemnilo se je, zato sva si zavetje poiskala v hotelskem baru, kjer sem odkrila svojo novo najljubšo pijačo. Temno pivo! Ne, saj ne. Svež mangov sok. ?

Večerja je bila na nivoju. Rečem lahko samo, da sem tudi tokrat prišla na svoj račun. Sledil je še zabavni program hotelskih animatorjev, nato pa spanje, saj naju jutri čaka veliki dan!