Pozdrav iz Yogjakarte!
Naše dopoldne danes je bilo zopet v znamenju poti/selitve in je izgledalo nekako takole: prezgodnja budilka, siljenje z obilnim sadnim zajtrkom (ki mi ob 6.30 niti malo ni pasal), vožnja do letališča s hotelskim taksijem (ki je danes stal 3x manj kot včeraj), čakanje na letališču in hkratno preprečevanje podhladitve zaradi klime in nazadnje še kratek 1-urni let do Yogje, v katero smo prispeli okrog poldneva…
Poiskali smo državni taksi in se za par tisoč rupij pripeljali do hotela Gallery Prawitroman v prijaznem, turističnem okolišu. Bazen nas je takoj očaral, zato smo si kosilo privoščili kar tam… Pa seveda še par pirčkov in sladico.
Z Ano sva sklenili, da si ogledava okolico in poiščeva agencijo, kjer bi lahko rezervirali jutrišnji izlet do templjev. Fanta je premamil bazen in hladno pivo, tako da sva jih pustile kar na istem mestu. ?
Par sto metrov navzdol po ulici in že sva prišli do turističnega vrveža z restavracijami, agencijami in masažnimi saloni… Še preden sva prišle do agencije, sva zavile v spa. Če fanta pijeta pive, si lahko tudi me privoščiva masažo, ki stane manj kot njun mali, grenki, “hitropoide” užitek… ?
V naslednji minuti sem se že prepustila (malce prenežnemu za moje mišice) maserju hrbta, Ana pa se je odločila za refleksologijo nog. Po eni uri sva zapustili salon kot prerojeni.
Nato sva zavili v ljubki lokalni barček in si privoščili smuti in presni veganski tiramisu. Končno sem tudi jaz prišla na svoj račun! ?
Agencija za organizacijo izletov je bila par korakov naprej in tako sva se ustavili ter rezervirali kar dve turi za jutri! Sončni vzhod in zahod bomo lovili na UNESCO zaščitenih arhitekutnih biserih… To bo še zanimivo!
No, zanimivo je bilo tudi, ko sva fantoma ob pirčkanju na bazenu povedali, da je prvi odhod že zjutraj ob 3.30… ?
Popoldne je minilo hitro v znamenju poležavanja na bazenu in plavanja. Lenarili smo dokler se ni znočilo, nato pa smo se uredili in se odpravili na indinezijsko večerjo na živahno ulico.
Na poti do hotela je bil kratek postanek ob masažnem salonu zopet usoden, za vse nas! In tako sem že drugič danes pristala na masaži. ? Malo indonezijko sem prosila, če bi lahko malo bolj “stronger”… Pa se je samo hinavsko zasmejala. Jutri bom zagotovo imela muskelfiber!
Plačali smo male pare, nekaj sto tisoč rupij… Medtem ko imamo v žepih in torbicah milijone. 1€ je namreč približno 16300 Rupij… Lahko si predstavljate kako “špehaste” so naše denarnice!
To je za danes vse, ura je že pol enih zjutraj, moja budika pa zvoni čez 2 uri in pol… Lahko noč!