Pozdrav iz Nuse Due!

Vem, da se vsi sprašujete, kje se nahajava in kakšno je najino počutje.. Moram priznati, da zadnje par dni za naju ni bilo ravno rožnatih. Po potresu na Lomboku se mi je sesul plan potovanja. Nisva vedela ne kje na kam ne kdaj… Namesto, da bi uživala v trenutku, sem visela kadar je bilo le možno na telefonu in brala novice, poizvedovala, ali je varno iti v tem trenutku na Lombok, iskala nove nastanitve, ker se na Gilijih, kamor sva nameravala, odvija nočna mora… Vse kupljene letalske karte sem morala odpovedati, da bom nazaj dobila vsaj kakšne par fičingov. Poiskati sem morala lete za nazaj, da bova pravočasno ujela letalo domov iz Jakarte… Veliko birokracije, ki sem jo imela urejeno še preden sva odpotovala, je bilo potrebno ponovno “postaviti na noge”. Poleg tega zadnje dve noči nisva zatisnila očesa. Popotresni sunki oz. novi potresi še kar trajajo in najbolj jih seveda čutimo ponoči. Večkrat na noč planeva pokonci, se usedeva na rob postelje in pripravljena v nizkem štartu poslušava kakšna intenzivnost potresa bo nastala. Ravno danes ponoči nas je zopet močno streslo, potres z amplitudo 5.6. Načeloma ke to normalen malce bolj močan potres v Indoneziji, vendar začutilo se ga je toliko, da so vsi Kitajčki začeli vpiti in pritekli na hodnik v spodnjem perilu. Je pa res, da sva tokrat v hotelu v 4. nadstropju, morda ne ravno najboljša ideja za to trenutno stanje!

Ne razumite me narobe, noro uživava na Baliju, Bali je res nekaj posebnega. Jure sicer pravi, da lepših plaž kot v Dalmaciji ni, ampak meni se je Bali zelo prikupil (čeprav z vegansko hrano mene kupi vsak?). Je sicer za malenkost preveč turističen za moj okus, zato pa sem si resnično želela na Lombok… Po dolgem premišljevanju, pregledovanju novic in alarmov pa sva se odločila, da bova Lombok raziskala kdaj drugič, ob svetlejših časih. Usode raje ne bova izzivala, sploh pa ne zato, ker sva v resnici velika srečkota. Če bi se potres zgodil samo 3 dni kasneje, bi bila tudi midva ujeta sredi katastrofe na Gili otočkih… #prayingforlombok

No, pa da vam opišem še lepšo plat zadnjih par dni. Včeraj sva se preselila iz Ubuda na Nuso Duo (Dvojni otok), ki leži na jugovzhodu Balija. Nusa Dua je raj za resorte, hotele in lepe plaže. V Ubudu sva zadnje dopoldne izkoristila najino prelepo nastanitev. Po neprespani noči sva podaljšala spanec, se prestavila na bazen in preprosto uživala v oazi sredi džungle.

 

Okrog 10h sva si privoščila še zadnji zajtrk in se dobila na kavi s prijateljema sredi riževih polij v kavarni Sari Organik. Najbolj idilična destinacija za pitje kave in smutija. Vreme ni izgledalo ravno obetavno, zato smo se prestavili v center. Ko smo kovali plane, kaj bi si lahko danes še ogledali, je začelo rahlo deževati… To je bil znak, da porebujeva plažo in to takoj!

 

Sklenila sva oditi. Poslovila sva se od prijateljev, se spakirala in poklicala taksi. Za 40km dolgo pot smo porabili več kot 3 ure, sicer zaradi nesreče, ampak sva že navajena kaosa na balijskih cestah. Pozno popoldan sva prispela na Nuso Duo, se nastanila v hotel in se osvežila. Ker nama mobilnost veliko pomeni, sva takoj odšla na lov za skuterjem, kar je bilo tokrat malo večji izziv. Redko kdo jih je rental na ulici, pa še ta nama ga ni hotel dati le za dan ali dva. Po uri iskanja se nama je končno nasmehnila sreča in Jure je zopet dobil velikega konjička.

Ker sva zamudila sončni zahod, sva zavila v center na prijetno večerjo ob živi glasbi. Posedela sva par ur, se pogovarjala in preizkušala sladice. Dneva je bilo tako kar hitro konec.

Danes sva vstala okrog 8h, se spakirala in odšla na zajtrk. V svojem zemljevidu sem imela označenih več točk, ki jih bi morala danes obiskati, zato sva kar takoj začela.

Prva postojanka je bila Blowhole ali “Pihajoča luknja”, ker valovi udarijo ob pečine tako, da zaradi pritiska in izdolbenosti skal pride do “izbruha” curka vode. Zanimivo, če ne bi bilo okrog naju milijon Kitajcev, ki so se nama nastavljali na sliko.

 

Od tu sva se sprehodila do plaže Pentai Geger, ki je javna plaža na Nusi Dui. Naredila sva par fotk in se po dolgi poti odpravila do skuterja.

Na poti sva se ustavila, da sva si ogledala veliko letalo sredi travnika.

 

Naslednja postaja je bila plaža Green Bowl, ki naju je sicer očarala, vendar dokončno izmučila. Vsaj 100 zelo strmih stopnic je vodilo do nje, sva pa na poti srečala vsaj opice. ?

Postala sva lačna, zato sva si privoščila kosilo v Blue Heaven restavraciji s čudovitim razgledom na plažo Julije Roberts iz filme Eat. Pray
Love.

 

 

Na kavo sva skočila kar v bližnjo kavarno Bukit Cafe, ki je pokala po šivih od turistov. Tu sva si privoščila še sladico.

 

Sklenila sva, da bi bil že čas za kopanje, zato ava zavila na plažo Balangan, kjer sva najela ležalnike in senčnik ter uživala zadnjih par sončnih ur. Tu sva počakala tudi na sončni zahod.

 

Ko se je začelo mračiti, sva se odpravila proti hotelu, vrnila skuter in si provoščila pijačo ob bazenu. Jutri pa že novim planom naproti!