Po dveh urah spanca je danes budika zvonila že ob 3h zjutraj… Kljub temu, da je bilo zelo težko vstati, sem si v mislih ponavljala, da bo dočakati sončni vzhod na največjemu budističnemu svetišču na svetu, zagotovo vredno! Ob 3.30 nas je pred hotelom pobral osebni voznik. Pot do Borobudur templja je trajala kar dobro…