Pozdravček iz vročega, sončnega, turističnega jesenskega Rima!
Vrjetno si mislite, dobrodošla nazaj… ? Ja, moram priznati… Dolgo je minilo od zadnjega bloganja, prsti so me že močno srbeli, še veliko bolj pa pete! In prav srečna sem, da spet lahko delim z vami moje popotniške dogodivščine.
Veliko se je spremenilo od zadnjega potovanja… Od tega, da sem dobila naziv mag. inž. arhitekture pred svojim imenom, poležavala na plaži na Bolu na Braču skoraj pol poletja (če bi pisala blog tam, bi vrjetno “umrli” od dolgčasa), do tega, da sem se zaposlila. In ja, omejitev 20 dni dopusta na leto me je pribila kot kamen z neba! ?
Čeprav sem sprva načtovala, da bi moj blogec zaznamovali le potopisi daljših potovanj, sem se s soočenjem z realnostjo odločila, da bodo tu gor pristali tudi malo krajši oz. daljši (kakor vzameš) vikend pobegi izven slovenske meje.
No pa začnimo! Tako sem srečna, da sem spet nazaj!
Proti Rimu smo z “grupatorji” štartali že v petek po službi okrog 17. ure. Verjetno mi ni potrebno posebaj opisovati kako izgleda 8-urna vožnja do Rima. Postanek za malco, postanek za kavo, postanek za wc. In to so bili več ali manj vrhunci petkovega večera. Ob 2h zjutraj smo prispeli v Rim, poiskali naš apartma s pogledom na Vatikan, spili belo italijansko vino, ki smo ga dobili v dar od lastnice in se odpravili spat, da bi si nabrali moči za turo po Rimu. ?
Jutro se je začelo kar zgodaj, budilke sploh nismo rabili, saj imamo Gajo, ki ji je tako kot meni dovolj 5 ur spanca na noč. ?
Spili smo kavico v apartmaju, pojedli zajtrk, se uredili in se odpravili mimo Bazilike Sv. Petra v Vatikanu. Tej nismo posvečali posebne pozornosti, saj imamo v Vatikanu v ponedeljek planirano turo podolgem in po čez. ?
Pot nas je vodila po trgu Sv. Petra naravnost do gradu Sv. Angela v parku Adriano.
Sam grad je imenovan tudi Hadrijanov mavzolej, saj ga je dal zgraditi romanski cesar Hadrijan zase in za svojo družino. Kasneje je bila zgradba uporabljena kot bivališče za papeže, zdaj pa je notri muzej. Včasih je bil najvišja zgradba v Rimu.
Ustavili smo se v naključni kavarnici pred trgom s pogledom na egipčanski obelisk obdanim s štirimi levi, ki ke sameval sredi ogromnega kvadratnega trga. Sedeli smo v senci (kavarna je bila nabito polna!), pili kavo povprečnega okusa na najelegantnejši lokaciji v Rimu. Koliko je bil račun na koncu bom zadržala zase, lahko pa povem, da sem pila najdražjo kavo v svojem življenju!
Šokirani nad cenami v Rimu smo se povzpeli na hrib Pincian, kjer stoji Vila Borghese s svojimi čudovitimi vrtovi. Sprojektiral jo je arhitekt Flaminio Ponzio kot vilo za zabave za družino Borghese. Bolj kot samo vilo smo občudovali prelepo zeleno parkovno ureditev in razglede s hriba nad Rimom.
Sprehodili smo se do Španskih stopnic, mimo tisočih tipičnih malih italijanskih ulic z raznimi tavernami in restavracijami ter postali lačni. ?
Ker smo bili že čisto blizu vodnjaka Trevi, smo se ustavili še tam, da si končno ogledamo čudo, ki italijanskim oblast prinese kar 3000€ na dan! Ja, prav ste prebrali, ljudje zmečejo toliko kovancev v ta vodnjak! ? Trevi vodnjak je s svojimi 26.3m višine in 49.15m širine, največji baročni vodnjak v mestu ter najbolj znan na svetu.
Ker je najmlajša članica še dremala popoldanski počitek, smo na hitro skočili še do Pantheona, nekdanjega romanskega templja v katerem je zdaj cerkev. Dokončal ga je cesar Hadrijan leta 125 n.št. Znan je po svoji ogromni kupolasti strehi z odprtino na vrhu, katere obroč okrog nje nosi celotno težo težle strehe. Zanimivi so tudi ogromni stebri na vhodu in velikanska vhodna kovinska vrata.
Trebuščki so bili po takem “fotošutingu” že pošteno lačni. Zato smo zavili v eno izmed uličic, se usedli za mizo navkreber in naročili vsak svojo italijasko jed! Porcije so bile bolj skromne, vendar okusi pa zmagajo. Moja risotto je bila odlična! Tutti bene! ? Po ne tako obilnem kosilu, so si privoščili še sladico – pravi italijanski gelato na trgu Rotonda.
Sonce je počasi začelo zahajati in mi smo se še bolj počasi odpravili proti naši rezidenci. Vmes pa smo še občudovali lepote Rima in se spraševali, kaj bomo raziskali jutri! ?