NAROČI SE NA OBVEŠČANJE

Vpiši svoj mail in bodi na tekočem z novimi objavami na mojem blogu!

Pa sem nazaj!

Lep pozdrav iz Dubaja. Končno spet tukaj na blogu, kajne?

Skoraj 8 mesecev bo že od moje zadnje objave in odkar so zadnje dogodivščine polnile strani, ki jih radi prebirate… Obljubim, da se vam bom oddolžila, in da bodo od zdaj naprej moje objave bolj pogoste. 😊

Večina vas bralcev, ki me poznate, že veste, da je bilo zadnje pol leta zame čas sprememb. In to ne mislim majhnih sprememb v življenju, kot so izgubiti par kilogramčkov, izbrati nov hobi, začeti s telovadbo… Moje spremembe so bile “šokantne”, tako zame kot za moje najbližje.

Vse se je začelo z dnevom odprtih vrat letalske družbe Emirates v Ljubljani 7. decembra davnega leta 2018. Za to me je navdušilo par ljudi, ki sem jih spoznala v zadnjih letih, predvsem pa sem si sama pri sebi že nekaj časa zastavljala vprašanje: “Kako prepotovati ves svet, v najkrajšem možnem času in ob tem zraven še zaslužiti?” 🤔 Seveda je bila ena izmed opcij razvoj bloga in Instagram računa, vendar je ob redni službi to kar težek izziv. Tako je torej priložnost prišla mimo, zbrala sem pogum in se udeležila dneva odprtih vrat. Izbrali so me v naslednji krog in nato še na finalni intervju, ki sem ga imela z rekruterko preko videoklica. Nato je sledil mesec dolgega čakanja in obljubila sem si, da o tem ne povem nikomur… Bilo je zelo težko, priznam. Pogovarjali smo se o načrtih za poletje, kupovali karte za koncerte, v službi smo načrtovali skupno prihodnost… Kljub temu, da nisem imela pričakovanj, sem si seveda želela, da bi bila izbrana. 8. januarja 2019 sem dobila tako imenovani “zlati klic”!

In tako se je začelo… Šokantno novico povedati ljudem okoli mene, veselje in na drugi strani razočarani obrazi. Večina ljudi ni razumela zakaj, kako… In težko sem jim to tudi opisala. Kako sploh opišeš “ciganski” duh v tvoji krvi in pa izrazito željo po potovanjih? Zdaj ali nikoli. Nočem se pri svojih 70-ih letih “tepsti” po glavi in se spraševati, zakaj nisem naredila tega, takrat, ko bi lahko??! Seveda bo težko, a po drugi strani bo to ogromna izkušnja zame, širjenje obzorij, razumevanje sveta, učenje novih stvari, jezikov… Se naučiti kako biti sama s sabo in kako izkoristiti čas zase kvalitetno… Če je kdaj pravi čas, da sem enkrat v življenju egoistična, je to zdaj. Čas, ko gledam samo nase in nič na druge. Čas, ko izpolnim moje želje in tudi čas, ko močno razočaram druge. In to sem tudi naredila.

Dan preden sem odšla v svet, sem poročila mojega dologoletnega partnerja Jureta, ki je zlata oseba in najboljši fant na celem planetu. Vsak dan sem mu hvaležna, da mi zaupa in me podpira pri moji vsaki še tako “nori” odločitvi. Poroka je bila zelo majhna, v krogu najinih najbližnjih oseb, a bila je tista “taprava”. Glede na to, da sva vse organizirala v pičlih dveh tednih, je bila res bomba. Imela sva vse, najboljše svate, dve pomembni priči, dvorano na gradu, fensi večerjo, belo obleko seveda, prstana, najlepše bele rože in šopek, župana Jakoviča, fotografa, snemalca, in tudi najboljšo žurko z velikimi posledicami naslednji dan. 😊 To je bil definitivno najbolj nepozaben dan v mojem življenju.

A naslednji dan je bil najtežji v mojem življenju. Ne bom lagala, večkrat sem se ob objemanju mojih najljubših vprašala: “Zakaj počneš to? Zakaj ne ostaneš in vsi bodo srečni? Zakaj mora biti tako težko?” Pretočila sem toliko solz, da bi lahko napolnila celo Blejsko jezero (Oh Bled, kako bom pogrešala to prelepo, zeleno Slovenijo!). Občutki, grenki in kisli so me spremljali cel dan in čutila sem, kot da mi bo raztrgalo srce. Najraje bi se skrila v temni kot, zavila v odejo, jokala in jokala… Zakaj je to tako težko??! Zapustiti vse, da greš na lov za svojim sanjam.. .

Nihče ni rekel, da bo na poti do sanj enostavno, to je res. In zdaj sem tu, sama v Dubaju. No nisem sama, skoraj nikoli. Imam dve enkratni cimri in ogromno sošolcev, prijateljic s katerim se družim skoraj ves čas, ko sem prosta in v Dubaju. Tukaj sem, srkam Barcaffe pred mojim naslednjim letom v Hongkong. Pogrešam dom, Slovenijo, vendar sem vredu, uživam v letenju in v odkrivanju novih kotičkov sveta. Občutek, kot da sem na počitnicah me spremlja že cel mesec odkar sem zaključila s kolidžem. Planiram počitnice, nikjer drugje kot v deželi, kjer je moj dom in srce… Kmalu. Veselim se vsakih obiskov, ki me pridejo pogledati v Dubaj (ki mu ne morem reči dom, saj zame umetna dežela sredi puščave to nikoli ne bo!) in z veseljem si ukradem čas za vsakega, ki me povabi na druženje. O življenju v Dubaju kdaj drugič, opišem vse do potankosti kaj počnemo, kje jemo in kje se zabavamo.

Do takrat pa napolnim moj blog z doživetji z različnih koncev sveta. Uživajte, vsaj pol toliko kot uživam jaz. 😊

Leave a Reply

Follow

Get the latest posts delivered to your mailbox:

%d bloggers like this: