Hola!

Na take torke bi se človek z lahkoto navadil. ?

Ko so ostali vsi še spali, sem sama vstala ob 5.20, skoraj eno uro pred budilko, ki sem si jo prejšnji večer nastavila, da ne bi slučajno zamudila sončnega vzhoda. Uredila sem par slik, raziskala kam v Dominikanski republiki na ekskurzijo in nestrpno čakala, da se bo zdanilo… Malo pred 6. uro se je tema razblinila in končno se je začelo svetlikati.

Sledil je lahek tek ob obali, pozdravljanje domačinov, ki so se že sprehajali ob obali in seveda dokumentiranje sončnega vzhoda, ki je spreminjal barve iz minute v minuto. Nastale so te čudovite fotke.

Ko so se zbudili še ostali, smo si privoščili isti zajtrk kot prejšnji dan. Navadili smo se že, da si za vsako stvar vzamemo velikooo časa, prav tako kot Dominikanci, za katere je značilen lagoden in upočasnjen življenjski slog.

 

Dan je minil počasi, po ustaljenem ritmu, ki nam je že skoraj prišel v navado. Ležanje na ležalnikih, branje knjig, pogajanje s plažnimi prodajalci, skrivanje pred soncem, namakanje v toplem, mirnem, turkiznem morju, opazovanje otoških živali, kot so legvani ter neke tropske čaplje, razmišljanje o večerji in predvsem prepuščanju nedelu… In od vsega tega, ne boste verjeli, smo na koncu dneva čisto utrujeni. ?

No, vmes smo se morali še pogajati za ceno jutrišnjega izleta, se odpraviti do mesta v trgovino in spiti dva kokosa. Res nam je težko! ?

Ko nam je ležanje začelo že malo presedati, smo zamenjali lokacijo in si privoščili pijačo v neke drugem hotelskem kompleksu nedaleč stran od nas… Prav nič nam ni bil všeč in s tem smo še dodatno potrdili dejstvo, da je naš hotelček z majhnim delom obale – raj!

Sončni zahod je bil zopet osupljiv (ravno tako kot prejšnji dan) in tudi večerja je bila božanska. Tudi danes smo na isti lokaciji, naročili iste jedi… ?

Po večerji in pijači ob prijetnem vzdušju z lučkami in dobro glasbo, smo se odpravili spat, saj nas jutri čaka poseben dan – izlet na otok Saona.

Do jutri na branje! ?