Sinčaooo! (=Živijo!)

Danes sva malce potegnile najin spanec in sicer kar do 8.ure zjutraj… Malo manj kot 2 urci spanja pa sva bili kot novi.? Malo čez 8 sva že dobili na mizo zajtrk, bananine palačinke, sadje in pravo vietnamsko kavo, ki me je podprla za naslednjih 12ur.

Z lastnikom Scottom sva se dogovorili za najem skuterja in vodiča, ki naju bi v celem dnevu peljal na ogled čimvečih znamenitosti. Je treba izkoristit, dopust prehaja v 2. del…? Že čez 15min naju je čakal voznik s skuterjem!

Za začetek je Petra vozila, jaz pa sem se peljala zadaj in opazovala najlepše okoliške scene ter slikala pokrajino, ljudi, živali… Potem sva se še parkrat zamenjali, da je vsaka uspela opazovati Vietnam s skuterja.?

Naša prva postaja je bila po 11 kilometrih – Mua Cave. Impresivna gora sredi čudovite pokrajine. Da sva dobesedno “splezali” na njo (stopnice višine 0,5 metra) sva morali prehoditi strmo pot po 500-ih stopnicah. Še dobro, da so vmes takšni lepi razgledi, da je bilo zopet potrebno vse poslikat. Prišle sva na vrh, brez sape in utrujene (morda tudi od premalo spanca), vendar se je definitvno splačalo. Z vrha sva opazovali reko Tam Coc in čolničke, ki so se vozili po njej, na drugi strani pa neskončna riževa polja… Ostale sva brez besed!

Na poti navzdol, ki je bila še težja kot hoja navkreber (saj sva morali paziti, da se nisva skotalili na glavo) sva spoznali starejši nizozemski par, ki sva jima pametno svetovali glede bivanja in ogledov v Dong Hoi-u. Bila sta navdušena.

 

Odpravili sva se do skuterjev, kjer naju je voznik že čakal v nizkem štartu. Zamenjali sva se in zapeljali do Trang An parka, od koder sva plačali za 3-urno turo z ladjico po reki skozi kar 9 jam. Odpravili sva se do zbirališča čolnov in se vkrcali na tistega, na katerem sta že sedela dva Južno-Korejca, prijetna mlada mladeniča. Naša mala tečna veslačica je bila sicer zelo prikupna, ampak redkobesedna kot vsi Vietnamci. Takoj smo se začeli pogovarjati in po 3-h urah prijetnega, pomirjajočega, čarobnega plutja, smo sklenili pravo prijateljstvo in J-Korejo bom tudi kmalu obiskala. ?

 

Sama vožnja je bila čarobna, jame skozi katere smo pluli pa noro lepe. V nekaterih smo se sklanjali, da nas niso kapniki zadeli v glavo, pri drugih smo se čudili odsevom v vodi, kot pri ogledalih, pri tretji pa smo se čudili njeni mogočnosti. Skratka z vsako novo jamo nismo mogli vrjeti kar vidimo, saj je bila ena lepša od druge. Pokrajina pa za vsakim ovinkom še bolj razgibana – gore poraščene z rastjem, riževa polja, mala drevesa z ovijalkami. Tudi različne živalice smo srečali na poti, od račk, kačjih pastirjev,… Lahko rečem, da kaj lepšega še nisem videla!

Vožnja je minila prehitro in opazili smo, da je na reku čedalje več turistov. Kakšno srečo smo imeli, da smo prišli ravno pravi čas.

 

Poslovili smo se in midve sva odhiteli do skuterja. Vodič nas je peljal v lokalno restavracijo, kjer sva si privoščili kosilo za cela 2€. Bilo je okusno!

Na hitro smo se odpravili še na tretjo točko starega mesta Hoa Lu. Plačali sva vstopnino in se sprehodili med zidovi in ostanki mesta Hoa Lu.

Ker nas je čas že malo priganjal, smo se odpravili še do zadnje točke   – pagode v Nihn Binh-u. To je veličasten budistični kompleks z večimi templji, stolpi, kipi Bud, ki se vzpenja po hribu navzgor.
Kar sva bili že malo utrujeni, sva plačali električni avto, da naju je zapeljal do vhoda. Ogledali sva si več templjev in uživali v arhitekturi. Prišli sva na vrh hriba in na poti navzdol sva se zgubili.

Na srečo sva srečali prijazno gospo s klobukom, ki naju je po bližnjici do postaje, od koder sva se odpeljali nazaj na parkirišče. Začelo se je temniti, zato sva si na hitro na stojnici privoščili ananas in napufan riž za večerjo. Čez par 10min smo že prispeli v najin “homestay”, kjer naju je lastnica pogostila z vegi spring roll-si (zavitki v rižev papir). Bili so božanski.

Še malo druženja z lastnikom in njegovo družino, rezerviral nama je zgodnji bus za jutri ob 6h, da se premakneva še bolj na sever… Tako, da danes končno spiva v postelji celo noč, zato grem čimprej zatisnit učke. Jutri je nov dan, poln dogodivščin.?
Komaj čakam, nooooč!