Selamat malam! (=Dober večer! po malezijsko)

 

Še zadnjič se vam javljam s celine, saj jutri že letimo na otok Borneo. Dan v Kuali Lumpur je bil zanimiv, soparen in poln doživetij.

Zjutraj smo po par urnem spancu vseeno zgodaj vstale in ob 9h že pridno “marširale” proti Petronas Twin Towers-u. Nameravale smo si ga poslikati z različnih lokacij in se sprehoditi skozi park KKLC, ki leži poleg dveh stolpov.

 

Najprej smo naredile par fotk pred stolpoma, kot je to počelo tudi ostalih 87 turistov… Vendar za njih niso bili zanimivi samo stolpi! Kar naenkrat se je okrog nas zbrala skupina in vsi so se želeli slikati z nami, nekateri celo 2x… Bilo je resnično smešno! En mladenič mi je celo v roke porinil nek izdelek, ki sem ga morala držati pred sabo, on pa je “škljocal” s fotoaparatom. Za trenutek sem se počutila kot fotomodel. ?

Zajtrka v hotelu nismo imele, zato smo zavile v prijeten francoski lokalček nekaj prigriznit. In seveda na kavo, turistično v Starbucks.

V parku, ki se nahaja za stolpoma smo se sprehajale natanko 10 minut… Vročina in sopara je bila nevzdržna, zato smo se morale umakniti na klimo. Nikoli si nisem mislila, da bom tako komaj čakala, da pridem pod klimo!

Poklicale smo Grab (taksi), ki nas je odpeljal do centra znanja in muzeja Sasana Kijang. Tu smo se večkrat sprehodile po znamenitih krožnih stopnicah, naredile več 20 selfijev z mladimi šolarji in šolarkam, ki so imeli ekskurzijo, si ogledale razstavo slik in si na koncu privoščile še hitro malico preden je prišel naš Grab-taksi.

 

 

Ta nas je odpeljala (kot vidite na sliki simpatična 48-letna malezijka) do National Monument-a, do kipa narodnega spomenika, posvečenega malezijskim borcem padlim v 2. svetovni vojni proti Japoncem. Spomenik je zelo lep, arhitekturno razgiban in seveda, kot vidite, zelo fotogeničen.

 

Med raziskovanjem komlepksa, so se nad nami zgrnili črni oblaki in presenetila nas je tropska nevihta z gromi in strelami… Kakšnih 45 minut smo vedrile pod konstrukcijo in opazovale tihožitje, ki je nastalo takoj, ko so vsi turisti zapustili spomenik.

Nevihta je prenehala, vročina je zopet pritisnila, me pa smo zavile najprej še na ogled mošeje Masid Njegara, kjer smo se samo sprehodile mimo, saj so verniki ravno prihajali k molitvi.

Po ogledu je sledilo pozno kosilo – skoraj že večerja v indijski četrti. Sama četrt nas je očarala, malo manj pa restavracije, za katere smo se odločile, da jih tokrat spustimo.

 

Malo naprej po ulici smo zavile v nakupalni center in si tam privoščile malo bolj evropsko porcijo… Vsega po malem!

 

Poskušale smo ujeti še sončni zahod na Menara tower-ju, vendar nam to žal zaradi zamude voznika in norega prometa ni uspelo… To si prihranim za naslednje potovanje v Kualo Lumpur.

Sledil je še obisk trgovine v blližnjem nakupovalnem centru, kjer smo si kupile zajtrk za jutri, saj vstajamo že navsezgodaj. V hotel zesmo prispele okrog 23h, se podružile v dnevni sobi s pogledom na mesto v lučeh in se počasi odpravile spat…

Na branje jutri!