Pozdravček iz naše vile, kjer se v dnevni sobi pod ventilatorjem skrivamo pred nevihto, ki divja zunaj…
Danes smo imele še en rajski dan! Zgodaj smo vstale, pojedle zajtrk in se odpravile v pristanišče. Najele smo privatni čoln, ki nas je odpeljal stran od vseh turistov in gneče – na samo, na divji otok Sulug.
Prejšnji izlet na otoke Sapi, Gaya in Manukan nam je bil seveda zelo všeč, vendar smo vseeno želele preizkusiti še nakaj drugega… Pustolovščino, ki ne vključuje restavracij in trgovin, predvsem pa mir in sprostitev stran od vrveža. Tako smo se že včeraj pozanimale in povprašale o malem, rajskem, divjem otočku, ki bi ustrezal našim željam.
Prišle smo do prijaznega LaLa-ja, ki nam je uredil zasebni čoln in kapitana, ki nas je dostavil na otok. Oz. lahko bi rekli, da smo ga me dostavile, saj smo več kot 3/4 poti me vozile čoln… ?
Prispeli smo na majhen otok z eno plažico, ki je bil popolnoma prazen. Nikjer ni bilo žive duše, iz džungle pa smo slišale le žvrgolenje ptic… Plaža je bila mivkasta, svetlo rjava moka, ki jo imam še vedno med prsti in v laseh. Voda okrog otoka pa… Turkizna, čista in ravno prav hladno-topla.
Zleknile smo se pod palmo in se naslednjih par ur prepustile vetru in zvoku valov. Raj!
Kapitan nas je povabil z njim na snorkljanje po koralnem grebenu in seveda sem bila samo jaz takoj za akcijo! ? Vzela sem masko in se prepustila vodiču. Ta se je res spoznal na morsko dno, zato je bilo doživetje še toliko bolj noro! Pokazal mi je različne vrste rib, koral, ježkov… Prvič v življenju sem videla morske zvezde kraljevsko modre barve (vsaj 20 jih je bilo) in minaturnega morskega konjička. Mislim, da sva 2 uri snorkljala in skoraj priplavala do druge strani otoka. Kakšna škoda, da nisem imela GoPro-ja, ker je bil to eden najlepših koralnih grebenov, ki sem jih videla.
Za kosilo smo prigriznile par stvari, ki smo jih kupile v pristanišču… Me bi se sicer zadovoljile z parimi litri vode, vendar je LaLa vztrajal naj vzamemo nekaj hrane (mogoče v primeru, da nihče ne pride po nas za vrnitev nazaj v mesto?). Tako smo kupile nudle za 0,50€, “tart tortice” s kokosom za 0,50€ in zavitke z rižem, ki sem jih dobila zraven zastonj. Moja denarnica enostavno obužuje Azijo.?
Sonce je postajo čedalje močnejše, voda pa še bolj kristalne barve… To smo seveda izkoristile za par lepih fotografij. ?
Mimo otoka nas je prišlo pozdraviti več potapljačev, par z Jetski-jem in pa dva fantička, ki sta potrebovala “stranišče” v džungli…
In pa tečne krvosesne mušice, ki so nam pile kri. Ja, prav ste prebrali! Na otoku jih je bilo polno, verjetno zato, ker je to še vedno bolj divjina… Prisesale so se na nas, prav očitno si lahko videl, kako se jim napihne “prozorna ritka” s krvjo, nato pa ostane na koži rdečkasto znamenje. Nič hujšega, vsekakor se je splačalo.?
Ob 16h je prišel po nas naš kapitan. Zapeljal nas je še do “turističnega” otočka Mamutik, kjer smo se sprehodile in malo osvežile pred odhodom v mesto KK.
V pristanišču smo zavile v prvo restavracijo in si privoščile kokose in kosilo. Sledil je obisk nočnega marketa v centru mesta, kjer smo nameravale kupiti par spominkov…
Kar naenkrat nas je ujela divja tropska nevihta, zalilo je tržnico, kot bi bila Titanik in vsi ljudje so iskali suho zavetje pod streho. Nekaj časa smo še vedrile, potem pa je tudi streha popustila pod močnim dežjem in poklicale smo taksi. Ta nas je odpeljal do naše vile, do katere smo danes potrebovali skoraj 2 uri. Močna nevihta, par prometnih nesreč in ogromno vode so preprečili nemoteno vožnjo…
Za večerjo smo si pripravile mango, ki smo ga kupile na tržnici in preostanek večera preživele ob druženju in obujanju spominov s tega potovanja… Danes je namreč naša zadnja noč tu, preden odidemo na dolgo pot proti domu. (Pre)hitro je minilo!