Čeeeer!

Pa je minil še en dan najinega potovanja po Vietnamu… Tokrat se javljam iz Hanoia, vietnamskega največjega mesta, ki se nahaja čisto na severu te dežele. Zrak je tu hladnejši kot na jugu, saj se je tukaj že začelo zimsko obdobje. Pa vendar smo imeli danes prijetnih 24 stopinj in pa tudi sončeeek!

Zbudili sva se okrog 7h in pozajtrkovali zajtrk na otoku Cat Ba, do kosila sva se že znašli v stari četrti “Old Quarter” v Hanoi in do večerja sva prehodili ves Hanoi podolgem in počez…?

Po zajtrku sva zopet kupili vstopnico bus-ladja-bus in direktivno po 4-ih urah vožnje prispeli v Hanoi, točno pred najin hostel… Ja tokrat spiva v hostlu, o tem več besed kasneje. Na prvi pogled je resnično urejen in zabaven, internacionale hostel. Zelo veliko gostov sprejme, kar pomeni kar veliko kulturno raznolikost. Zakaj pa ne bi spoznali še kakšne nove prijatelje, pri katerih bova stanovali, ko greva spet na potovanje nevem npr. v Čile? ?

Dobili sva svoji postelji, čisto ob oknu, v sobi z 20-imi posteljami. To bo še zanimivo! Odložili sva ruzake in se odpravili po stari četrti na kosilo. Zavili sva skoraj v prvo restavracijo in naročili… Nudle seveda! ?

Sledil je sprehod do jezera Kiem Lake, ki se je raztegnil v večurno pohajkovanje po tisočerih ulicah, ogledovanje več stotih trgovi, barantanje in nakupovanje. Pa tudi preizkušanje. In vmes nujno seveda kava! Ampak zdaj pijem samo še vietnamsko, navadna je zanič…. ?

 

Vmes sva zavili še na market oz. lokalno tržnico, pa naju je od kvantitete (velikeee količineee izdelkov) začela boleti glava! Kaj takega še nisem videla na kupu.
Po nekaj urah sva prišli do jezera. Ker se je že počasi nočilo, sva se odločili, da se jutri sprehodiva po japonskem mostu in si morda ogledava tempelj na otočku sredi jezera… Morda, če bo čas. Jure bi rekel, da je to kot bi so ogledoval vse cerkve v župniji.?

Ura je odbila 6 popoldne, ko so policisti zaprli glavno ulico in na dan so prišli prodajalci najrazličnejših stvari in začeli postavljati svoje stojnice, držala ali samo dekce. Prodajalci hrane so zavzeli vogale in so začeli “cmariti” svoje zvarke, sadjarji so prišli na cesto z narezanim sadjem in posutim s čilijem ter ulični umetniki so začeli ustvarjati. Ulica je zaživela, napolnila se je z ljudmk, vonjem po pečenju… Začelo se je barantanje stoletja ter preštevanje denarja.

Od 19h-23h sva komaj prehodili cel nočni market. Vmes sva zavili še na pečen rižek in sadno solato, da sva se podkrepili in šoping se lahko začne.

Okrog polnoči sva prišli v hostel, ura je 1 in še vedno “gruntava” s čim, kako in na kakšen način bova spravili vso nakupljeno robo domov… To bo še zanimivo!
Jutri naju čaka še en čudovit dan v Hanoi-u, mestu ki nikoli ne spi in kjer je glavna skrb, kako priti čez cesto… In pa še en zadnji “nočni market” v Vietnamu. Mislim, da si jutri pa dava duška.

Lahko noč, moram spat, spet je ura 2 zjutraj…

 

Naslednji dan sem vstala sem že ob 5h, saj je tale cerkev Sv.Josepha zraven hostla zvonila tako močno in tako dolgo, kot da bi bil danes največji praznik. Nisem mogla zaspati nazaj, zato sem raziskala kaj si bova pogledali v tem ogromnem kaotičnem mestu. Kmalu je bila ura 8.00 in šli sva v pritličje na zajtrk. Končno buffet in neomejene količine sadje zame… Moram reči, da sem se prvič na dopustu resnično najedla zajtrka! ?

V miru sva spili kavico, se odpravili na streho hostla poslikat razgled in nato na banko, kjer sva morali zamenjati evre za par milijonov dongov. Ja, danes bo pa šoooooping!

No in tako sva šli, na poti do jezera Kiem Lake sva zavili v več deset trgovinic… In sva malo vadili najine pogajalske sposobnosti in velikokrat so se izkazale za uspešne!

 

Danes je bil promet še bolj nor kot včeraj, na cestah je bilo še več prevoznih-trobečih sredstev in velikoo več ljudi. Ob jezeru so se sproščali, pogovarjali, športali… Sklenili sva, da greva zaokroživa okrog celega jezera, si ogledava Turtle tower (=želvji stolp) in morda v vodi zagledava tudi kakšno želvo. Še nekaj let nazaj je tu živela največja in najstarejša želva na svetu, vendar je na žalost poginila…

 

Na poti sva srečevali prijazne Vietnamce, ki so se želeli pogovarjati in družiti z nama. Najprej skupino deklet, ki so prodajale kokice ter dva študenta z okoljskih študij… Vsi so želeli z nama povaditi angleščino, skleniti nova prijateljstva in se zabavati.

Ura je minevala zelo hitro in želodčki so nama zakrulili. Od jezera sva zavili v stransko ulico četrti. Mesto, kjer sva si privoščili kosilo, ni bil ravno najboljši in najčistejši izbor. Nudli so bili seveda kul, a okolje…

Kot da to ni bilo dovolj za en dan, sva se sprehodili še do Old City Gate (=Starih mestnih vrat), kjer sva naredili selfie, od tam pa nadaljevali naprej do marketa. Ta market je definitivno namenjen samo domačinom. Pri vsej umazanosti in slabi higieni, sem se prvič počutila kot da sem v Indiji in ne v “dokaj” urejenem azijskem mestu kot je Hanoi.

Od tam sva zavile na kavo, prav v središče dogajanja – zraven jezera. Mogoče pa so domačini danes imeli res kakšen praznik, ali pa tako slavijo vsako soboto. Vsi na ulicah, lepo oblečeni, ceste so zaprli za promet, da so se lahko ljudje družili in igrali ulične igre. Prav zanimivo jih je bilo samo gledati in začutiti mesto!

Ker sva potem zavili še v nekaj trgovinic, sva morali pred obiskom nočnega marketa še prej odložiti vso robo v hostel… Še dobro, da imava top lokacijo čisto v osrčju mesta, v stari četrti.

Potem pa sva šli, že drugi dan zaporedoma v šoping na nočni market. Danes je bilo še bolj zanimivo: še daljše ulice polne stojnic, še več prodajalcev in ponudnikov hrane, še več izdelkov in še več rajanja ter glasbe. Bila je zopet super zanimiva izkušnja!
Po treh urah sprehajanja po marketu sva imeli dovolj in sva se odpravili v hotel… S polnimi vrečkami in skrbmi kako spraviti jutri vse na avion. Se bova že znašli!