Chichen Itzá, cenote Il Kil in Soytun

¡Hola!

Po bivanju na prekrasnem sanjskem otočku Holbox-u in lažernemu poležavanju na plaži ter pitju Sol-ov, sva se odpravila v osrednji del Yucatana. Ustavila sva se v manjšem mestecu Valladolid, ki je nastalo v času kolonizacije in nama je služilo kot idealno izhodišče za raziskovanje naslednjih točk na najinem zemljevidu.

Zanimivost tega mesta so hiše zgrajene iz limestone kamnov, ki so jih takrat za granjo prinesli iz same lokacije bližnjih majevskih ruševin, kot je npr. Chichen Itza, ki je bila pri nama 1. na spisku.

Po zgodnjem zajtrku na strehi hotela, sva se odpravila na pot. Po 45-ih minutah vožnje sva parkirala pri enem izmed 7ih čudes sveta – majevskih piramidah Chichen Itzá. Ker sva želela območje dodobra raziskati in izvedeti čimveč novih informacij, sva najela vodiča, ki nama je v 1 uri in pol predal veliko več informacij, kot sva pričakovala.

Osupnile so naju predvsem zgradbe, ki so jih Maji zasnovali s premišljeni matematičnimi izračuni, astrologijo in arhitekturo. Njihova akustika je bila nekaj izjemnega. Izvedela sva tudi ogromno resničnih zgodb o verovanjih, ritualih in žrtvovanju ljudi bogovom, ki je bilo vse prej kot pravično.

V nadaljevanju sledi zapis njihovega žrtvovanja, ki mi ga je že pred odhodom natančno opisala moja sestrica. Obisk piramid je zgodbo le še dodatno potrdil. ? Opozarjam, branje naslednjega odstavka ni za občutljive. ?

Na žrtvovalni mizi so tako darovali daritve svojmu bogu in žrtvovali do 250.000 ljudi na leto. Najbolj na udaru so bili tisti, ki so se rodili med 6. in 10. avgustom, saj so nesrečniki izbrali rojstvo ravno na dneve, ki so “izpadli” iz majevskega koledarja. Arheologi so ugotovili, da je šlo v večini za otroke od 6 do 13 let, in da naj bi s temi rituali vzdrževali naraščanje populacije. Štirje vojaki so tako prijeli živega človeka vsak za eno okončino, duhovnik pa je z nožem zarezal žrtev točno pod prsno bradavico in ji iztrgal srce… Položil ga je na pladenj, kjer so zbirali srca vseh žrtev. Potem so odrli njegovo kožo in se vanjo oblekli, okoli njih pa je bilo toliko krvi, da je bla piramida čisto rdeča.

Najin vodič nama je povedal in razložil ogromno zanimivih zgodb, ki bi jih lahko zapisovala tu celo noč. Predlagam, da si preberete kaj o teh majevskih kulturah… Res je nepredstavljivo, kako razviti so bili že takrat in kakšno zakladnico znanja so imeli…

Turisti so že začeli oblegati piramide, medtem ko sva odhajala in tako nama je končno prišlo prav zgodnje vstajanje.

Naslednja znamenitost je bila cenote Il Kil. Cenote so kot nekakšni “morski bazeni” v podzemnih jamah. Na celotnem Yucatan polotku jih je kar okoli 5000. Midva sva izbrala le par najlepših in najbližjih.

Il Kil naju je očarala s svojo misterioznostjo, saj je svoje naredil njen ambient – s plezalkami in temno vodo, ki meri v globino kar 50m.

Nato sva se odpeljala do cenote Soy Tun, ki naj bi bila najbolj Instagram znana cenota. Lepih fotografij nama tu ne zmanjka. ?

Počasi sva se rahlo utrujena in lačna odpravila proti Tulumu. Po 1-urni vožnji, sva končno prispela na znamenito mehiško turistično destinacijo – Tulum. Najin prvi vtis ni bil preveč obetaven, a o tem kaj več v naslednjem zapisu.